Vlada Republike Slovenije naj spoštuje samostojnost gluhoslepote in dosežke, s katerimi se Slovenija ponosno predstavlja svetu.
Prav v tednu gluhoslepote v Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN prihajajo do nas informacije, ki vzbujajo resne pomisleke glede spoštovanja samostojnosti področja gluhoslepote in njegovega strokovnega razvoja.
Poudarjamo: gluhoslepota je samostojna invalidnost. Jezik gluhoslepih je samostojen jezik, izrecno priznan v Ustavi Republike Slovenije. Sprejet je tudi samostojen Zakon o uporabi jezika gluhoslepih, katerega pravice morajo zaživeti v praksi. Skupnost gluhoslepih ima pravico do samostojnega zastopanja in sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njeno življenje.
V Združenju DLAN že 21 let skupaj z ljudmi z gluhoslepoto razvijamo stroko, jezik gluhoslepih in podporo za njihovo vsakdanje življenje. Za nami so dolgoletno delo za izboljšanje kakovosti življenja ljudi z gluhoslepoto in njihovih bližnjih, raziskovanje, več kot 90 izdanih publikacij, številna izobraževanja in mednarodno sodelovanje. Predvsem pa so za tem ljudje in njihove zgodbe, ki kažejo, kaj ustrezna podpora pomeni za možnost izražanja lastne volje, odločanja o sebi, ustvarjanja in sodelovanja v skupnosti.
Portal Slovenia.si je 14. avgusta 2026 v rubriki Odličnost objavil prispevek »Slovenija utira pot mednarodnemu priznanju jezika gluhoslepih«. V njem je predstavil dosežke slovenske stroke, delo Združenja DLAN in mednarodni pomen Ljubljanskega memoranduma 2026. Slovenijo je uvrstil med vodilne države na področju pravnega priznavanja pravic ljudi z gluhoslepoto.
Vlada Republike Slovenije pozivamo k doslednosti: spoštujte dosežke, s katerimi Slovenijo ponosno predstavljate svetu, in zagotovite pogoje za njihovo uresničevanje v lastni državi.
Ministrstvo zahteva, da se zaključeni strokovni dokument za področje gluhoslepote, ki smo ga eno leto pripravljali v delovni skupini, dodatno uskladi z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Obenem nas je prav v tednu gluhoslepote pozvalo na nujni sestanek s sekretarjem ZDGNS Matjažem Juhartom.
Zakaj naj samostojna reprezentativna organizacija za osebe z gluhoslepoto strokovne dokumente za svoje področje usklajuje z drugo invalidsko organizacijo, ki na tem področju ne dela v praksi? Kakšno težo imajo pri tem strokovne delovne skupine, izkušnje ljudi z gluhoslepoto in njihova pravica do samostojnega zastopanja?
V Združenju DLAN že v času več zaporednih vlad opozarjamo na ravnanja Matjaža Juharta in ZDGNS, ki jih na podlagi dolgoletnih izkušenj in dokumentiranih primerov ocenjujemo kot zavajajoče predstavljanje področja gluhoslepote ter oviranje njegovega samostojnega razvoja. Takšnemu ravnanju odločno nasprotujemo. Od pristojnih pričakujemo, da upoštevajo opravljeno strokovno delo in preprečijo, da bi se posegalo v že doseženo raven priznanja jezika in pravic ljudi z gluhoslepoto.
Na neskladja pri javnem predstavljanju zaslug za razvoj področja gluhoslepote smo opozorili že v javnem odzivu na podelitev nagrade Matjažu Juhartu 6. oktobra 2025. V njem smo opozorili tudi na stališče ZDGNS, izraženo v dopisu Državnemu zboru julija 2025, ki je po naši presoji zanikalo samostojnost jezika gluhoslepih. Pri zahtevi po stvarnem in preverljivem predstavljanju opravljenega dela ter spoštovanju ustavnega priznanja jezika gluhoslepih vztrajamo.
Samostojnost področja neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi z gluhoslepoto. Jezik gluhoslepih človeku omogoča, da razume dogajanje, izrazi svoje potrebe in odločitve ter je razumljen. Kadar okolje posebnosti gluhoslepote ne prepozna in ne zagotovi ustrezne podpore, so posledice lahko hude: osamljenost, povečana odvisnost od drugih in odločanje brez človekovega sodelovanja. Človek postane predmet obravnave, njegova volja in dostojanstvo pa sta prezrta. S takšnimi zgodbami se pri svojem delu srečujemo znova in znova.
Pristojno ministrstvo in Vlado Republike Slovenije pozivamo, naj zagotovita pogoje za začetek uporabe Zakona o uporabi jezika gluhoslepih 1. januarja 2027 ter spoštujeta samostojnost področja, jezika in skupnosti gluhoslepih.
Interesi posameznikov ali organizacij ne smejo prevladati nad pravicami ljudi z gluhoslepoto.
Ni treba rušiti področja, ki ga skupaj z ljudmi z gluhoslepoto gradimo že 21 let. Svojo moč in odgovornost usmerimo v zagotavljanje podpore, ki jo potrebujejo, in uresničevanje pravic, na katere že predolgo čakajo.
Foto: Maruša Lapuh
