Prav na evropski dan gluhoslepih, 22. oktobra 2026, je bil v javno obravnavo posredovan predlog spremembe Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, s katerim država predlaga enoletni zamik začetka njegove uporabe – na 1. januar 2028.
In prav na ta dan, tisti trenutek so ljudje z gluhoslepoto pogumno stali na odru, predstavljali svoj kulturni program ter govorili o zatiranju, izključevanju in boju za dostojanstvo, ko smo prejeli informacijo Ministrstva za demografijo, delo, socialne zadeve in enake možnosti.
Si predstavljate, da ne bi imeli zagotovljene pravice do tolmača v jeziku, ki ga razumete? Da bi bila vaša možnost sporazumevanja z zdravnikom, na sodišču ali v drugih življenjskih okoliščinah odvisna od tega, ali vam bo kdo prostovoljno pomagal?
Za ljudi z gluhoslepoto je to njihova vsakdanja resničnost.
Govorimo o državljankah in državljanih RS. O ljudeh s hkratno okvaro sluha in vida, ki so desetletja čakali, da država prizna njihov jezik in njihove pravice.
Danes, 23. oktobra, mineva natanko leto dni od sprejetja Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga je Državni zbor sprejel brez glasu proti.
Namesto njegovega uresničevanja imamo pred seboj predlog novega, enoletnega odloga in vse več razlogov za zaskrbljenost, da se pod okriljem širših sistemskih rešitev posega v samostojnost skupnosti gluhoslepih in njihove že priznane pravice.
Posebej nas skrbi vztrajno primerjanje področja gluhoslepote s področjem gluhote ter povezovanje Zakona o uporabi jezika gluhoslepih z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika, čeprav gre za dve samostojni področji, dva ustavno priznana jezika in različne potrebe ljudi.
In za tako pomembne spremembe zgolj sedem dni javne obravnave!
Človekove pravice niso stvar političnih dogovorov, organizacijskih interesov ali administrativne priročnosti.
Ne odlagajte pravic ljudi, ki so nanje čakali desetletja.
Ne rušite doseženega. Spoštujte Ustavo RS. Pomagajte ljudem.
Foto: Maruša Lapuh
