Helena se je rodila kot zdrava deklica. V srednji šoli je zaradi tumorja na hipofizi, po dveh operacijah, izgubila vid. Kasneje še sluh. Danes je oseba z gluhoslepoto z ohranjenim govorom.
Nekoč se je s psom vodnikom gibala povsem samostojno. A ko je izgubljala še sluh, je svet okoli nje postal nevaren. Dolgo je bila omejena na dom. Njene sanje so se sesule čez noč, a nikoli ni izgubila volje do življenja.
Ko so jo svojci prvič želeli vključiti v Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN, so jih spremljali dvomi – ali jo bodo razumeli? Ji znali prisluhniti?
Danes je Helena predsednica Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN. S ponosom in pogumom predstavlja vse osebe z gluhoslepoto.
»Brez pomoči drugih, danes ne bi bila tukaj. In tega, kar počnem, ne bi zmogla,« rada reče.
Helena ljubi knjige, sprehode, pisalni stroj, na katerem piše v brajici in šale.
»Jaz sem za hece,« rada pove. In res je. Helena zna sogovornika spraviti v smeh.
Ni samo predsednica. Je simbol.
Dokaz, da je tudi sredi teme in tišine mogoče najti svetlobo, upanje – in smeh.
»Lepa, lepa kot skalčkova repa,« reče Helena in se naglas zasmeji.
Njena pokončna drža, smeh in prisotnost sporočajo več kot tisoč besed.
