Olga Leskovec je pred kratkim praznovala 80 let in skoraj dve desetletji živi z gluhoslepoto. Njeno življenje ni bilo lahko. Pa vendar je iz bolečine je ustvarila umetnost. Dobesedno.
Iz pisanih papirnatih koščkov, ki jih vsak dan pripravi njen zvesti mož Franc, ustvarja umetnine: labode, sklede, slike in drobne čudeže. Vsak njen izdelek nosi zgodbo. Vsaka zgib papirja je spomin. Vsak zavoj pa kanček upanja.
Ko je prvič potrkala na vrata Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je iskala varno zatočišče, prostor razumevanja in sprejetosti. Prostor spoštovanja.
Danes je pomemben del skupnosti gluhoslepih. Je močna, ustvarjalna in pokončna. Njena umetnost ni le hobi, temveč izraz poguma, ki ne potrebuje besed.
Olga pravi:
»Če kdo pohvali moj izdelek, vem, da sem naredila nekaj dobrega. To je moj prispevek za skupnost.«
In res. Njene umetnine so darila. Sledi. Svetloba.
Kjer je nevidno in neslišano stkano v barve in roke – tam je Olga.
Hvala.
