[ A+ ] /[ A- ]

Državni svet Republike Slovenije in Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN sta v torek, 27. 9. 2022, v dvorani Državnega sveta pripravila posvet z naslovom Ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto. Na tem pomembnem dogodku so sekretarka Združenja DLAN, asist. dr. Simona Gerenčer, ljudje z gluhoslepoto in starši otrok z gluhoslepoto predstavili težko s pot s številnimi ovirami, težavami in primeri diskriminacije, s katerimi se vsakodnevno srečujejo in borijo, ker v slovenski zakonodaji in nasploh v družbi ljudje z gluhoslepoto še vedno niso prepoznani kot skupina ljudi s samostojno invalidnostjo. Priznani strokovnjaki in predstavniki ministrstev so razpravljali o nujnosti zagotovitve in uveljavitve temeljnih ustavnih in zakonskih pravic gluhoslepih, med drugim pravice do uporabe in učenja lastnega jezika, pravice do informiranja v prilagojenih načinih sporazumevanja, pravice do vključitve v izobraževalni proces, pravice do neodvisnega življenja in polnega sodelovanja v družbi ter pravice do informiranosti in enakopravnega koriščenja storitev. K zakonodajni ureditvi tega področja pa so pozvali tudi predstavniki evropskih in svetovnih organizacij ljudi z gluhoslepoto – Evropske zveze gluhoslepih (EDbU), Svetovne zveze gluhoslepih (WFDB) in Deafblind Ontario Services Kanada.

Fotografije: Benjamin Beci/Fixmedia, vir: Državni svet RS

Zaključki, ki so bili sprejeti na posvetu, bodo služili kot izhodišče za sprejetje zakona, ki bo gluhoslepim zagotavljal polno in enakopravno življenje ter vključevanje v družbo.

Zaključki posveta:

  1. Gluhoslepota je samostojna, specifična invalidnost in ne seštevek dveh ločenih invalidnosti.
  2. Pojem gluhoslepote se redefinira, in sicer tako, da se sledi nordijski definiciji gluhoslepote, ki gluhoslepoto definira kot kombinirano okvaro vida in sluha, ki je tako resna, da je težko, da bi se čuta medsebojno kompenzirala.
  3. Na podlagi redefinicije gluhoslepote se uredi status ljudi z gluhoslepoto, ki se uskladi v vseh zakonodajnih predpisih.
  4. Ljudem z gluhoslepoto se omogoči svobodna uporaba in razvoj jezika gluhoslepih, ki je njihov naravni jezik.
  5. Ljudem z gluhoslepoto in njihovim svojcem se zagotovijo pravice do usposabljanja za uporabo in razumevanje jezika gluhoslepih.
  6. Ljudem z gluhoslepoto se zagotovijo temeljne človekove pravice, ne glede na kraj bivanja:
  • pravica do informiranja v jeziku gluhoslepih, prilagojenega posameznikovemu razumevanju,
  • pravica do rabe storitev tolmačev za gluhoslepe in s tem pravica do primernega in dostopnega tolmačenja v vseh življenjskih situacijah v zanje ustreznem načinu sporazumevanja,
  • pravica do individualne, celostne strokovne podpore in pomoči,
  • pravica do storitev podpornih oseb, ki omogočajo bolj neodvisno, aktivnejše in enakopravnejše vključevanje v družbo,
  • pravica do enakopravnejšega sodelovanja in obravnave v vseh izobraževalnih procesih,
  • pravica do vključevanja v vse sfere vsakdanjega življenja in do osebnega razvoja.
  1. Zagotovi se zgodnja obravnava otrok z gluhoslepoto s celostnim pristopom, omogoči se zgodnje razvijanje jezika otrok z gluhoslepoto in uvede ustrezne prilagoditve otrokom z gluhoslepoto v učnem procesu.
  2. Zagotovi se ustrezna strokovna podpora svojcem oseb z gluhoslepoto.
  3. Okrepi se strokovni kader za delo z ljudmi z gluhoslepoto, usposobi se ustrezno število tolmačev gluhoslepim in podpornih oseb.
  4. Omogoči in podpre se razvoj strokovnega in znanstvenega dela na področju gluhoslepote.
  5. Zagotovi se sogovornika s pristojnega ministrstva, predvsem resornega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vljudno vabljeni, da si posvet ogledate na spodnjem posnetku: 

Videoposnetek: Benjamin Beci/Fixmedia, vir: Državni svet RS