[ A+ ] /[ A- ]

Gluhoslepota je samostojna invalidnost in kot tako jo je treba tudi obravnavati. Področje gluhoslepote je mnogokrat v širši javnosti predstavljeno pomanjkljivo, netočno in nestrokovno.

Ljudje z gluhoslepoto (hkratno okvaro vida in sluha) imajo svoj jezik, to je jezik gluhoslepih. Ob spremembi Ustave RS, v letu 2021, je Slovenija v drugem odstavku 62. a člena vpisala jezik gluhoslepih kot prva država na svetu. V Strokovni skupini Ustavne komisije Državnega zbora za vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih smo želeli posebej poudariti, da gre za samostojno področje in samostojen jezik. Zato je jezik gluhoslepih vpisan v ločen odstavek, torej drugi odstavek 62. a člena Ustave RS.

Z vpisom je država priznala gluhoslepoto kot samostojno invalidnost in ljudi z gluhoslepoto kot samostojno skupino invalidov z lastno skupnostjo, kulturo, jezikom in organizacijo.

Jezik gluhoslepih izhaja iz telesne taktilne modalnosti, temelji na dotiku. Je kompleksen z lastno slovnico in besediščem. Pri sporazumevanju z osebo z gluhoslepoto se uporablja kombinacija številnih različnih načinov sporazumevanja, kajti le tovrsten pristop privede do željenih pričakovanj in rezultatov. Ljudje z gluhoslepoto pa lahko glede na ostanke sluha in/ali vida taktilne načine sporazumevanja dopolnjujejo tudi z drugimi načini, ki temeljijo na vidnem oziroma slušnem prenosniku, to so npr. glasen govor, znakovni jezik, sporazumevanje s pomočjo pripomočkov ipd. Slednji sicer predstavljajo dopolnitev taktilnega zaznavanja in so lahko v oporo pri usvajanju taktilnih načinov sporazumevanja. Vsekakor pa ljudje z gluhoslepoto, za uspešen način sporazumevanja, uporabljajo jezik gluhoslepih.

Vsakršno enačenje jezika gluhoslepih z znakovnim jezikom ali površno predstavljanje le-tega, je napačno in nakazuje na nerazumevanje, neznanje in nestrokovnost. 

Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN si že vrsto let prizadeva za ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto. Zato potekajo številni medijski in drugi dogodki na temo ureditve področja gluhoslepote. Združenje DLAN je tudi pripravilo Predlog zakona za ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto, s čimer bi se področje celostno uredilo. Številne knjige in publikacije, ki jih izdaja Združenje DLAN (tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami) nakazujejo na nujnost zagotovitve temeljnih pravic ljudem z gluhoslepoto ter ureditev področja gluhoslepote.

V tovrstnem pristopu ni prostora za manipulacije, nasilno uzurpacijo področja gluhoslepote, številna zavajanja, temveč se v ospredje postavlja izključno in samo človek ter njegove potrebe.

 

dr. Simona Gerenčer

Related Images: