Spoštovani gospod predsednik vlade,
prijazno se obračam na vas kot človek. Dvakrat sva si segla v roke na javnih dogodkih in obakrat je bila z menoj oseba z gluhoslepoto. Spomnim se, kako me je prosila, naj se med ljudmi prebijeva do vas in vam predava darilo – publikacije Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Želela je, da spoznate delo, ki nastaja skupaj z ljudmi z gluhoslepoto. To je bil trenutek ponosa, ki je ostal v srcu.
S podobnim občutkom se spominjam leta 2021, ko smo v času vaše vlade skupaj dosegli vpis jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije. Sodelovanje v strokovni skupini Ustavne komisije za vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih je bilo spoštljivo in pozitivno, z dovolj posluha, da smo lahko pojasnili posebnosti gluhoslepote. Jezik gluhoslepih je tako dobil mesto v ločenem odstavku 62.a člena, posebej od slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je postala prva država na svetu s takšno ustavno določbo. V tujini smo postali zgled in bili ponosni, da živimo v državi, ki razume tudi najbolj odrinjene.
Pot do tega je bila dolga. Sistematično delo z ljudmi z gluhoslepoto se je v slovenskem prostoru začelo šele z ustanovitvijo Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN (2005). Ljudje z gluhoslepoto so prvo posebej zanje opredeljeno pravico pridobili šele leta 2014, ko so lahko začeli uveljavljati pravico do tehničnih pripomočkov. Istega leta so bili v Zakon o izenačevanju možnosti invalidov izrecno vključeni tudi tolmači za gluhoslepe. Po vpisu jezika gluhoslepih v ustavo smo že v času vaše prejšnje vlade začeli s sestanki za pripravo samostojnega zakona in po natanko dvajsetletnih prizadevanjih je 23. oktobra 2025 Državni zbor brez glasu proti sprejel Zakon o uporabi jezika gluhoslepih. Vsak od teh korakov je ljudem prinesel novo upanje.
Tudi sama sem kljub vsakodnevnemu delu z ljudmi z gluhoslepoto potrebovala leta, da sem globlje razumela to področje in življenje človeka, ki zaradi hkratne okvare sluha in vida drugače oblikuje svojo percepcijo sveta. Ob njem se učimo potrpežljivosti, bližine in tega, da razumeti nekoga pomeni mnogo več kot le slišati njegove besede.
Ljudje z gluhoslepoto so državljani Republike Slovenije, ki s ponosom pripovedujejo o domačem kraju, dobri slovenski hrani in kotičku, ki ga poznajo. Želijo vedeti, kaj se dogaja doma in po svetu, si ustvarjati mnenje ter glasovati na volitvah. Mnogi pogosto sklenejo roke in prosijo Vsemogočnega za moč in upanje; tudi zato v prostorih Združenja DLAN vsak mesec poteka njim dostopna sveta maša. Vse to je del njihovega življenja, ki ga okolica zaradi ovir pri sporazumevanju pogosto niti ne spozna.
Ljudje z gluhoslepoto so državljani Republike Slovenije, ki s ponosom pripovedujejo o domačem kraju, dobri slovenski hrani in kotičku, ki ga poznajo. Želijo vedeti, kaj se dogaja doma in po svetu, si ustvarjati mnenje ter glasovati na volitvah. Mnogi pogosto sklenejo roke in prosijo Vsemogočnega za moč in upanje; tudi zato v prostorih Združenja DLAN vsak mesec poteka njim dostopna sveta maša. Vse to je del njihovega življenja, ki ga okolica zaradi ovir pri sporazumevanju pogosto niti ne spozna.
Zato toliko pomenijo trenutki, ko človek lahko pove, kaj želi, ko razume in je razumljen, ko nam lahko sporoči: »Vesel sem. To je zame srečen trenutek.« V enaindvajsetih letih delovanja Združenja DLAN je bilo za takšne trenutke opravljenega ogromno strokovnega in prostovoljnega dela, nastalo je več kot devetdeset publikacij. Izjemno cenim ljudi, ki namenjajo čas in voljo za pomoč ljudem z gluhoslepoto, vendar prostovoljstvo ne more nadomestiti stalne strokovne podpore in razvoja stroke.
Dosežki so dobili tudi mednarodno priznanje. Letos smo na prvi mednarodni strokovni konferenci o tolmačenju za jezik gluhoslepih gostili predstavnike dvanajstih držav in sprejeli Ljubljanski memorandum. Delo Združenja DLAN in Slovenijo kot državo, ki utira pot mednarodnemu priznanju jezika gluhoslepih, predstavlja tudi vladni portal Slovenia.si (objavljeno 14. avgusta 2026).
Ne vem, ali ste z dogajanjem in njegovimi posledicami za ljudi z gluhoslepoto v celoti seznanjeni. Prav zato se obračam neposredno na vas.
Pred približno mesecem dni nam je pristojno ministrstvo zagotovilo, da je vse pripravljeno za izvajanje zakona. Javno pooblastilo je bilo že podeljeno in pogodba pripravljena, nato pa je bil v javno obravnavo poslan predlog spremembe zakona z enoletnim zamikom začetka njegove uporabe. Obvestilo smo prejeli prav na evropski dan gluhoslepih (22. 10. 2026), ravno ko so ljudje z gluhoslepoto stali na odru in predstavljali svojo zgodbo.
Mar niso dovolj dolgo in potrpežljivo čakali? Za človeka, ki potrebuje pomoč, da zdravniku pove, kaj ga boli, razume sodni postopek ali sodeluje pri odločitvah o svojem življenju, je še eno leto čakanja zelo dolgo.
Iz Predloga zakona o spremembi Zakona o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG-A) izhaja, da naj bi v tem času znova analizirali potrebe, obseg pravice do tolmača in izvedljivost rešitev ter jih primerjali z ureditvijo slovenskega znakovnega jezika in tujino. Skrbi nas, kdo bo presojal življenje in potrebe ljudi z gluhoslepoto ter koliko jih bo zares poznal. Gluhoslepote ne moremo enačiti z gluhoto, zato tudi potreb in pravic obeh skupin ni dopustno preprosto izenačevati. S takšno primerjavo bi prezrli potrebe ljudi z gluhoslepoto, zaradi katerih smo po dolgih letih prizadevanj sprejeli samostojen zakon.
Iz Predloga zakona o spremembi Zakona o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG-A) izhaja, da naj bi v tem času znova analizirali potrebe, obseg pravice do tolmača in izvedljivost rešitev ter jih primerjali z ureditvijo slovenskega znakovnega jezika in tujino. Skrbi nas, kdo bo presojal življenje in potrebe ljudi z gluhoslepoto ter koliko jih bo zares poznal. Gluhoslepote ne moremo enačiti z gluhoto, zato tudi potreb in pravic obeh skupin ni dopustno preprosto izenačevati. S takšno primerjavo bi prezrli potrebe ljudi z gluhoslepoto, zaradi katerih smo po dolgih letih prizadevanj sprejeli samostojen zakon.
Posebej nas skrbijo pogovori ministrstva z Matjažem Juhartom, sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, o področju gluhoslepote brez sodelovanja Združenja DLAN. Ministrstvo je pred dnevi zahtevalo usklajevanje že zaključenega dokumenta strokovne delovne skupine z navedeno zvezo. Ob tem nas je po telefonu povabilo na nujni sestanek z gospodom Juhartom, torej s predstavnikom druge invalidske organizacije, ki ni zaposlen na ministrstvu, in ne na pogovor s predstavniki ministrstva. Takoj zatem je sledil predlog odloga uporabe zakona. Takšno zaporedje vzbuja resno skrb glede njegovega vpliva na te odločitve.
Ta skrb izhaja tudi iz dolgoletnih izkušenj. S prizadevanji gospoda Juharta, da bi področje gluhoslepote podredil področju gluhote, se v Združenju DLAN srečujemo že od začetkov delovanja, skozi več zaporednih vlad. Zato sedanje dogajanje razumemo kot nadaljevanje ravnanja, ki že vrsto let otežuje samostojen razvoj področja in ureditev pravic ljudi z gluhoslepoto.
Gluhoslepota je samostojna invalidnost, z lastno skupnostjo, jezikom in kulturo. Nedopustno bi bilo, da bi se njena prihodnost oblikovala po stališčih predstavnika druge organizacije, brez ustreznega sodelovanja ljudi z gluhoslepoto in tistih, ki z njimi vsakodnevno delamo. Ministrica in državni sekretar naj prisluhneta Združenju DLAN in Združenju TAKTIL ter strokovnim dosežkom, ki jih tudi vladni portal Slovenia.si predstavlja svetu.
Ko sem ljudi z gluhoslepoto seznanila z novico, me je eden prijel za roko in mi na svoj način sporočil:
»Simona, povej jim, naj si zavežejo oči in zamašijo ušesa – vsaj za en dan. Ta dan naj nimajo možnosti govoriti z nobenim človekom ali prejeti pomoč kogarkoli. Vsaj en dan naj doživijo tisto, kar mi doživljamo leta in desetletja.«
Drugi mi je rekel: »Piši v tujino. Oni nam lahko pomagajo.«
Jaz pa sem napisala vam.
Spoštovani gospod predsednik vlade,
pišem vam v zaupanju, da boste prepoznali pomen dolgoletnih prizadevanj in pomagali preprečiti, da bi interesi posameznikov prevladali nad potrebami ljudi z gluhoslepoto. Pripravljeni smo sodelovati, da se dolgoletno delo nadaljuje v dobro ljudi.
Z vpisom jezika gluhoslepih v ustavo in s sprejetjem samostojnega zakona smo ljudem dali priznanje in upanje.
Verjamem, da bomo skupaj ohranili doseženo, da se zakon začne uporabljati 1. januarja 2027, brez ponovnega odlaganja pravic, na katere čakajo že toliko let.
S spoštovanjem,
dr. Simona Gerenčer,
soustanoviteljica, generalna sekretarka in strokovna vodja
Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN
»Objavljamo odprto pismo dr. Simone Gerenčer predsedniku vlade Republike Slovenije. Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN pismo podpira in se pridružuje pozivu k pravočasnemu začetku uporabe Zakona o uporabi jezika gluhoslepih.«
Foto: arhiv Združenja DLAN
Predaja publikacij Združenja DLAN ob praznovanju mednarodnega dneva invalidov, leta 2021.
