V petek, 2. oktobra 2026, pozno popoldne so ljudje z gluhoslepoto znova stopili na oder na gradu Dvor v Preddvoru. S pogumom in s ponosom. Predstavili so zdaj že 21-letno zgodbo skupnosti gluhoslepih in delovanja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN.
Z občudovanjem in s hvaležnostjo lahko spremljamo njihove nastope, na katere se pripravljajo tudi po več mesecev. Vztrajno in požrtvovalno. Ob njih smo vseskozi zaposleni in prostovoljci, ki se skupaj z njimi pripravljamo na nastope, ponavljamo, jih spodbujamo in pomagamo pri premagovanju ovir. Koliko časa, potrpežljivosti, truda in požrtvovalnosti vseh nas je potrebnega, da se to zgodi. To zagotovo ni samoumevno.
Ko človek hkrati ne vidi in ne sliši, mu je treba svet približati tako, da ga lahko spoznava, razume in v njem najde nekaj, kar ga pritegne. Za to je treba človeka spoznati, se mu približati in se učiti njegovega jezika. Šele tako mu lahko pomagamo, da izrazi svoje želje, razvija svoje talente in prispeva v svet, ki ga doživlja povsem drugače kot večinska družba.
Koliko moči in poguma je potrebnega, da ljudje z gluhoslepoto stopijo na oder in s ponosom pokažejo svoje talente. Pokažejo, da se življenje v temi in tišini ne konča. Le živi se drugače, z drugačnimi potrebami.
Ne, to ni samoumevno. Ne, to ni nekaj, kar se zgodi, ker je treba … Za vsem je ogromno dela, srčnosti in tiste ljubezni, ki krepi, opogumlja in v človeku vedno vidi človeka. Veliko tega dela ostane očem prikrito, na odru pa lahko vidimo, kaj zmoremo skupaj.
Zato iskrena in velika hvala vsem Dlanovkam in Dlanovcem, zaposlenim in prostovoljcem. Vsem, ki delate s srcem in v človeku vidite človeka. Ki vam ni težko prijeti dlani človeka, skupaj z njim iskati načine sporazumevanja, večkrat ponoviti iste stvari, v njem iskati dobro in samo dobro, skupaj z njim odkrivati neodkrito in se učiti. Učiti se jezika gluhoslepih in učiti se življenja.
Hvala, ker tako čutite. In hvala, ker s tem kažete družbi pot proti svetlobi.
Iskrena hvala gostiteljem Grof Grofica
