Ali imamo ljudje, ki vidimo in slišimo, pravico odločati o pravicah ljudi, ki imajo hkrati okvaro vida in sluha – gluhoslepoto, ne da bi prisluhnili njim?
Oktobra 2025 je bil brez glasu proti sprejet samostojen Zakon o uporabi jezika gluhoslepih. Uporabljati bi se moral začeti 1. januarja 2027. Pristojno ministrstvo zdaj predlaga novelo, s katero bi začetek uporabe zakona prestavilo na 1. januar 2028.
Težava ni zgolj v enoletnem odlogu. Zastavlja se resno vprašanje, kaj bo do takrat sploh še ostalo od že sprejetih pravic za ljudi z gluhoslepoto. Ministrstvo želi v času zamika ponovno izvajati analize in raziskave, preverjati obseg pravic ter jih primerjati z ureditvijo za gluhe. Skrbi nas tudi delitev skupnosti gluhoslepih glede na načine sporazumevanja.
Gluhoslepota je samostojna invalidnost. Jezik gluhoslepih je ustavno priznan (2. odstavke 62. a člena Ustave RS).
Minuli ponedeljek je na pobudo Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN potekala obravnava predlagane novele na Komisiji Državnega sveta RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Ministrstvo je leto dni po sprejetju zakona izražalo nejasnosti glede tega, kdo so osebe z gluhoslepoto in koliko bo upravičencev. Izražena je bila velika skrb, da bi pravice uveljavljalo na tisoče in tisoče ljudi.
Štiri leta pred sprejetjem zakona smo na vseh sestankih pojasnjevali, kdo je oseba z gluhoslepoto, kakšne so njene potrebe in koliko ljudi bi pravico lahko uveljavljalo. Pri pripravi zakona in njegovih finančnih izračunih je bilo upoštevano največje možno predvideno število 200 oseb.
Na sestanku s pristojnim ministrstvom smo 29. septembra 2026 v Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN in Združenju TAKTIL predlagali vzpostavitev registra oseb z gluhoslepoto. Odgovor ministrstva je bil, da bi s tem kršili zakonodajo.
Od kod sedaj strah pred tisoči in tisoči upravičencev?
Govorimo o najosnovnejši človekovi pravici – pravici do tolmača za jezik gluhoslepih, ki človeku omogoča, da razume druge in je tudi sam razumljen.
Ministrstvo je danes poudarjalo, da mora pravice gluhoslepih primerjati s pravicami gluhih in upoštevati stališča obeh reprezentativnih organizacij za osebe z gluhoslepoto – Združenja DLAN in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS).
Zato smo pristojno ministrstvo jasno in javno pozvali: preverite izpolnjevanje pogojev za reprezentativnost ZDGNS za gluhoslepoto po Zakonu o invalidskih organizacijah.
Zakon določa konkretna merila. Med njimi je vključevanje več kot 33 odstotkov oseb z enako vrsto invalidnosti v Sloveniji. Če tega merila ne izpolnjuje nobena organizacija, se reprezentativnost lahko prizna organizaciji, ki vključuje največ oseb z enako vrsto invalidnosti.
ZDGNS je v lastni oddaji Prisluhnimo tišini: V javni obravnavi je zakon o jeziku gluhoslepih z dne 11. aprila 2024 pri časovnici 4:15 navajalo, da ima »okoli 10 oseb z gluhoslepoto«. Povezava do oddaje: https://spletnatv.si/…/v-javni-obravnavi-je-zakon-o…
Združenje DLAN je reprezentativnost za osebe z gluhoslepoto pridobil prvi (2013), ZDGNS pa kasneje (zaprosilo naj bi leta 2015). Na podlagi katerih podatkov je ministrstvo ugotovilo, da tudi ZDGNS izpolnjuje zakonske pogoje, če sama javno navaja okoli deset članov z gluhoslepoto?
Gluhoslepota v samem imenu ZDGNS ni navedena. Nismo seznanjeni, da bi v kateremkoli od njenih organov sodelovala tudi ena sama oseba z gluhoslepoto. Prav tako nismo seznanjeni, da bi zveza v dvajsetih letih izvedla en sam samostojen dogodek izključno za osebe z gluhoslepoto. Ne vemo, s katerimi osebami z gluhoslepoto dela in kako te osebe sodelujejo pri oblikovanju njenih stališč.
To so vprašanja, na katera mora ministrstvo dobiti odgovore, ko se pri odločanju o pravicah ljudi z gluhoslepoto sklicuje na reprezentativnost obeh organizacij.
Iz Revizijskega poročila Pravilnost poslovanja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Računskega sodišča RS, ki je bilo objavljeno 2024 in je javno dostopno, ni razbrati, da ima ZDGNS status reprezentativnosti za osebe z gluhoslepoto. V prilogi objavljamo sedmo stran revizijskega poročila ter povezavo do celotnega poročila: https://www.rs-rs.si/…/ZvezaGluhNagl_PP22_Revizijsko_P.pdf
Pred ustanovitvijo Združenja DLAN ljudje z gluhoslepoto v organizaciji gluhih niso prejemali ustrezne pomoči. O tem pričajo številne njihove zgodbe. Njihov glas ni bil slišan. Prav iz teh potreb je nastalo Združenje DLAN.
Združenje DLAN je že vrsto let polnopravni član organizacij European Deafblind Union – EDbU in World Federation of the Deafblind ter edina organizacija iz Slovenije, ki v mednarodnem prostoru zastopa osebe z gluhoslepoto in ima vso podporo. Pogoj za članstvo v teh organizacijah je tudi, da organizacija zastopa izključno področje gluhoslepote. (ZDGNS po naših informacijah združuje pet različnih družbenih skupin). Veste, zakaj je to izjemnega pomena? Ker bi se glas najmanjše in najšibkejše skupnosti izgubil, če bi bila zastopana skupaj z več drugimi, številčnejšimi skupinami invalidnosti. Ljudje z gluhoslepoto morajo imeti možnost, da govorijo zase in sami odločajo o svojem življenju.
Prav vprašanje zastopanja je po naših dolgoletnih izkušnjah v jedru nenehnega oviranja samostojnega razvoja področja gluhoslepote in poskusov njegovega podrejanja področju gluhote.
Ali se lahko to enkrat zaključi v dobro najranljivejših – ljudi z gluhoslepoto?
Gluhi niso nasprotniki gluhoslepih. Govorimo zgolj o ravnanjih posameznika oziroma ozkega kroga ljudi, ki jih v Združenju DLAN prepoznavamo kot oviro samostojnemu razvoju področja gluhoslepote.
Gospod Matjaž Juhart in vodstvo ZDGNS, v Združenju DLAN vas pozivamo: prenehajte z ravnanji, ki jih prepoznavamo kot oviranje samostojnega razvoja področja gluhoslepote. Spoštujte pravice ljudi z gluhoslepoto, njihov jezik in njihovo pravico do samostojnega odločanja. To so vam danes jasno sporočile tudi osebe z gluhoslepoto na seji komisije Državnega sveta. Tukaj je povezava: https://www.youtube.com/watch?v=_KJ5nhZOpwA
Na ponedeljkovi seji je bilo ob nas tudi veliko ljudi in organizacij, ki so jasno podprli umik predlagane novele in začetek uporabe zakona 1. januarja 2027.
Iskrena hvala predstavnikom Sveta za invalide, Zagovorniku načela enakosti, Varuhu človekovih pravic RS, NSIOS – Nacionalnemu svetu invalidskih organizacij Slovenije, Zvezi organizacij pacientov Slovenije, Centru za zagovorništvo, Društvu učiteljev gluhih Slovenije, Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije in Združenju tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL, ki že ima podeljeno javno pooblastilo.
Hvala tudi predsedujočemu, vsem državnim svetnicam in svetnikom ter drugim podpornikom, ki ste danes spregovorili, prisluhnili in stali ob ljudeh z gluhoslepoto. Vaša podpora nam veliko pomeni.
Že več kot dve desetletji pojasnjujemo potrebe ljudi z gluhoslepoto. Zakon je bil sprejet brez glasu proti. Kolikokrat morajo ljudje še dokazovati, kdo so in kaj potrebujejo, preden bodo lahko uveljavili osnovne pravice kot ljudje?
Povezava do seje v Državnem svetu RS, od 1:07 dalje: https://www.youtube.com/watch?v=_KJ5nhZOpwA
Foto: Maruša Lapuh
