Ne gre samo za enoletni odlog uporabe Zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Na tehtnici so skromne pravice in samostojnost ljudi z gluhoslepoto.
Obrazložitev Predloga zakona o spremembi Zakona o uporabi jezika gluhoslepih napoveduje ponovno preverjanje obsega pravic, primerjave z ureditvijo pravic gluhih in drugimi državami ter možnost novih zakonskih sprememb – še preden ljudje sprejete pravice sploh začnejo uveljavljati.
Odlog tako odpira prostor za poseg v vsebino zakona.
Gluhoslepota je samostojna invalidnost. Jezik gluhoslepih je ustavno priznan.
Za človeka z gluhoslepoto je jezik možnost razumeti, biti slišan in odločati o lastnem življenju. Brez ustrezne podpore ljudje z gluhoslepoto ostajajo odvisni od drugih in izolirani.
Odlaganje pravic brez izkazane nujnosti je po naši oceni v neskladju z ustavnim varstvom jezika gluhoslepih (62.a člen) ter obveznostmi Slovenije po Mednarodni konvenciji o pravicah invalidov: zagotavljati enakost in nediskriminacijo, dostopnost, neodvisno življenje ter dostop do informacij in sporazumevanja (5., 9., 19. in 21. člen MKPI).
Analize in raziskave so potekale že štiri leta pred sprejetjem zakona. Ljudje ne morejo živeti od novih in novih analiz. Potrebujejo uresničevanje že priznanih pravic.
Foto: Maruša Lapuh
