V mesecu aprilu smo gostili Dorottyo Királyhídi iz Siketvakok Országos Egyesülete (SVOE), strokovnjakinjo s področja dela z osebami z gluhoslepoto. Zaposleni, tolmači in prostovoljci Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN so se udeležili usposabljanja, pripravljenega v okviru Erasmus+ projekta Krepitev tolmačev osebam z gluhoslepoto. Program je bil usmerjen v krepitev kompetenc na področju tolmačenja v jeziku gluhoslepih, poglabljanje znanja o delu z osebami z gluhoslepoto ter oblikovanje smernic za kakovostno tolmačenje. Udeleženci so z velikim zanimanjem spoznavali izkušnje madžarskih strokovnjakov in njihove pristope k razvoju različnih načinov komunikacije. Izmenjava izkušenj je pokazala skupno spoznanje, da je populacija oseb z gluhoslepoto zelo heterogena, z različnimi potrebami, jezikovnimi zmožnostmi in omejitvami. Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju življenjskih okoliščin posameznika, vključno z očesnimi boleznimi, ki vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje. Upoštevanje teh dejavnikov omogoča bolj prilagojeno komunikacijo, ki je uporabniku razumljiva in mu omogoča stik z drugimi. Udeleženci so se lahko preko posebnih očal in slušalk vživeli v izkušnjo osebe z gluhoslepoto ter njenih specifičnih okvar vida in sluha.
Izkušnja je bila za prisotne zelo intenzivna, saj so se srečali z občutkom nemoči, težavami pri prepoznavanju okolice, sledenju informacijam med komunikacijo ter z omejitvami pri orientaciji in mobilnosti. Osebni asistenti so ob tem delili svoje izkušnje iz prakse ter dodatno poglobili razumevanje specifičnih potreb uporabnikov, s katerimi vsakodnevno sodelujejo. Osebe z gluhoslepoto se v vsakdanjem življenju pogosto soočajo z ovirami v komunikaciji ter s pomanjkanjem znanja strokovnjakov o ustreznih načinih sporazumevanja. Prilagoditve komunikacije morajo zato upoštevati senzorne okvare, jezikovne kompetence ter zmožnosti branja, govora in razumevanja. Gostja je predstavila primere iz prakse in poudarila, da je jezik gluhoslepih stalno razvijajoč in prilagojen svetu uporabnika. Udeleženci so spoznali različne komunikacijske pristope in pripomočke, kot so taktilni znaki na dlani, komunikacijske tablice, komunikacijske izkaznice, pisanje črk in brajice na dlani ter uporaba predmetov s posebnim pomenom za uporabnika. Njihovo uporabo so udeleženci spoznavali preko primerov dobrih praks, kjer so strokovnjaki skupaj z uporabniki preko igre vlog razvijali pripomočke za lažjo komunikacijo v različnih institucijah, kar uporabnikom omogoča večjo vključenost v postopke obravnave in boljše razumevanje dogajanja.
Podobne pristope madžarska organizacija v okviru rehabilitacijskega programa uporablja tudi pri krepitvi kompetenc za samostojno mobilnost, na primer pri varnem prečkanju ceste, kjer razvijajo komunikacijske izkaznice za sporočanje omejitev in potreb okolici. Takšne izkušnje uporabnikom prinašajo več samostojnosti, varnosti in opolnomočenja. Pomemben del programa je bilo tudi oblikovanje smernic za kakovostno tolmačenje, v okviru katerega smo pripravili širši osnutek ključnih vidikov kakovostnega tolmačenja ter pri tem izhajali iz izkušenj, pridobljenih med usposabljanjem.
Udeleženci bodo z nadgrajevanjem znanj in oblikovanjem smernic nadaljevali tudi jeseni, v naslednjem delu usposabljanja.
