Kaj morebitni odvzem sredstev nevladnikom v resnici pomeni za najbolj ranljive državljane Republike Slovenije?
Pred več kot dvajsetimi leti je bilo eno prvih in najtežjih prizadevanj preprosto pojasnjevati in dokazovati, da osebe z gluhoslepoto obstajajo ter da potrebujejo ustrezno podporo in priznanje svojih pravic. Bile so nevidne. Brez pravic, brez ustrezne podpore, brez možnosti sporazumevanja, pravzaprav v popolni socialni izolaciji. Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN je skupaj z osebami z gluhoslepoto več kot dve desetletji gradilo področje gluhoslepote v Republiki Sloveniji.
To je:
odkrivanje oseb z gluhoslepoto po vsej Sloveniji, razvoj strokovnih pristopov in načinov dela, razvoj jezika gluhoslepih, razvoj socialnovarstvenih programov prilagojenih za gluhoslepe, preprečevanje najhujše socialne izolacije, vpis jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije kot prve države na svetu (2021), sprejetje samostojnega Zakona o uporabi jezika gluhoslepih (2025).Danes je Slovenija zaradi svojega dela na področju gluhoslepote prepoznana kot zgled Evropi in svetu. Pred nekaj dnevi je v Ljubljani potekala Prva mednarodna strokovna konferenca za Tolmačenje osebam z gluhoslepoto, na kateri je bil sprejet Ljubljanski memorandum 2026 – prvi mednarodni dokument o jeziku gluhoslepih, ki ga je potrdila Svetovna zveza gluhoslepih World Federation of the Deafblind. Pravkar smo priča vse večjemu mednarodnemu zanimanju za slovenske rešitve na področju gluhoslepote, kar odpira nove možnosti sodelovanja in krepi položaj Slovenije v evropskem prostoru. Obenem pa smo prejeli obvestilo Ministrstva za kulturo, da do nadaljnjega ne pošiljamo več zahtevkov za izplačila, ker bo o nadaljnjem financiranju projektov mogoče odločati šele po sprejetju rebalansa proračuna. Prav tako smo opozorjeni na možnost zmanjšanja sredstev in celo spremembe ali prekinitve že sklenjenih in podpisanih pogodb.
Posebej nas skrbi, da lahko prihajajoči rebalans državnega proračuna vpliva tudi na druga resorna ministrstva, med drugim na področje socialnega in invalidskega varstva.
To potem ni več vprašanje posamezne organizacije. Vprašanje je, v kakšni družbi želimo živeti. Ali bomo kot družba podpirali najranljivejše državljane Republike Slovenije? Ali bomo ohranjali dosežke, ki smo jih skupaj gradili več kot dvajset let? Ali pa bomo dopustili, da bodo osebe z gluhoslepoto ponovno postale nevidne? Osebe z gluhoslepoto so ponosni državljani Republike Slovenije, ki jo spoznavajo skozi dotik. Ali bodo osebe z gluhoslepoto lahko ohranili svoje dostojanstvo, pripadnost in možnost sodelovanja ter soustvarjanja?
Prav zato nas posebej skrbi, da bi lahko bili ogroženi socialnovarstveni programi, ki so življenjskega pomena in ljudem omogočajo sporazumevanje, dostojanstvo, pripadnost in vključevanje v družbo. Graditi družbo v korist državljanov pomeni predvsem zaščititi tiste, ki potrebujejo največ podpore.
Najranljivejši državljani Republike Slovenije ne smejo postati kolateralna škoda proračunskih odločitev.
Biti brez jezika pomeni biti brez moči.
